Vesela bi bila, če bi dan imel več ur

nov 01

Nataša Bedernjak Bajuk se je za študij medicine odločila že kot majhna deklica. V Prekmurju so bili takrat le trije infektologi, kar je pomenilo, da je bil njen oče vsak tretji dan dežuren. Z mamo sta šli zvečer do njega in mu nesli večerjo. Tako je bila od malega povezana z bolnišnico.

pogovor 63 1 Natasa Bedernjak BajukSama je povedala: »Oče je bil velik entuziast, zelo rad je imel svoj poklic in je v njem užival. O tem, kaj bi bila, ko bom velika, nismo govorili. Ko sem bila pred to odločitvijo, sta me starša poskušala prepričati, naj si izberem drug poklic, kjer mi bo lažje, ker je v medicini veliko odrekanja. Menila sta, da je to za žensko, ki ima družino, izjemno naporno.«

Kako je bilo s specializacijo

Študij medicine me je veselil, končala sem ga v najkrajšem času. Nobenega izpita nisem ponavljala. Vrnila sem se v Prekmurje in se odločila za specializacijo interne medicine. Imela sem srečo, da so mi jo takoj odobrili. Ustvarila sem si družino in že v prvem letu rodila sina.

Po končani specializaciji ste delali predvsem z endokrinološkimi bolniki – in končali podiplomski študij iz diabetologije.

Delo na internem oddelku v Murski Soboti je bilo zelo pestro. Ko sem se vrnila s specializacije interne medicine, je bila največja potreba po delu z endokrinološkimi bolniki. Večino časa sem posvetila delu s sladkornimi bolniki, opravljala sem tudi ambulanto za bolezni ščitnice in endokrinološko ambulanto. Vpisala sem se na mednarodni podiplomski študij diabetologije v Zagrebu in magistrirala iz primerjave zdravljenja sladkornih bolnikov med kreatinom in metforminom. V tem času sem veliko dežurala. Pridobila sem naziv asistentke interne medicine, kar je za Prekmurje pomenilo veliko, saj so lahko študenti šestega letnika medicine opravljali vaje v Bolnišnici Murska Sobota. S tem so spoznali delovno okolje in kolege. Še danes trije moji študentje delajo kot specialisti na internem oddelku.

Najbrž ste se že takrat pogosteje srečevali z boleznimi ščitnice – kdaj ste se začeli tem obolenjem bolj posvečati?

Zame je bila odločitev, da se preselim v Ljubljano, zelo težka. Zelo rada imam Prekmurje in svoje nekdanje sodelavce, s katerimi sem delala dvanajst let. Vedela sem, da bom v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani lahko delala na višji strokovni ravni in s tem dala svojim bolnikom še mnogo več kot v Prekmurju. Preselila sem se leta 2002 in od takrat poglobljeno delam z bolniki ki imajo bolezen ščitnice. Za odkrivanje in zdravljenje ščitničnih bolezni je nujno potrebno znanje interne medicine, dodatno znanje endokrinologije in nuklearne medicine, zato sem se dodatno izobraževala in opravila podiplomski študij nuklearne medicine. Omogočili so mi, da sem doktorirala.

Okoli ščitnice se je napletlo toliko vsega – povsem neopazna je, o njej se ne govori, vplivala pa naj bi na skorajda vse – kaj je v resnici ščitnica?

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na vratu. Pripeta je na ščitasti hrustanec, zato se ob požiranju premika. Sestavljena je iz dveh režnjev, ki shematično spominjata na obliko metulja.

Na kaj vse vpliva ščitnica?

Ščitnica izloča hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki po negativni povratni zvezi vplivata na izločanje tirotropina (TSH), ki je hormon hipofize. Tiroksin in trijodtironin uravnavata presnovo v vseh celicah telesa, uravnavata delovanje organov in s tem vsega telesa.

Ko je izločanje hormonov nepravilno, to pomeni, da je lahko hormonov preveč ali premalo. Kaj se zgodi takrat?

Če je v krvi ščitničnih hormonov premalo, govorimo o hipotirozi, če jih je preveč, pa o hipertirozi. Oba sindroma sta odvisna od tega, kako hudo je pomanjkanje ščitničnih hormonov, in od starosti bolnika. Bolniki s hipotirozo so utrujeni, zaspani, pozabljivi, otekli, jih lahko zebe, narašča jim telesna teža. Koža je suha, zadebeljena. Lasje so suhi in izpadajo. Srčni utrip je počasnejši, težje pridejo do sape, pogosteje so zaprti, upočasnjeni in bolj depresivni, imajo manjšo zmožnost koncentracije. Pri ženskah lahko pride do motenj menstrualnega cikla. Bolniki s hipertirozo so prav tako utrujeni, nemirni, čutijo hitro bitje srca, lahko imajo aritmijo, hujšajo kljub normalnemu ali večjemu apetitu. Pogosteje odvajajo blato. Koža je topla, bolj se potijo. Lasje so tanki in izpadajo. Slabše zmorejo napor, bolijo jih mišice. So razdražljivi, nespeči, težko se skoncentrirajo. Tudi tu so možne motnje menstruacije.

Najbrž je težava, ker pri takšnih simptomih vsak pomisli na vse kaj drugega kot na ščitnico?

Večina znakov je nespecifičnih in jih imamo vsi preobremenjeni ljudje, zato je pomembno da se ob takih znakih določi TSH. Če vrednost odstopa od normalne, se posumi na bolezen ščitnice in se jo opredeli.

Kolikšen del populacije se sooča s temi težavami?

Žal natančnega podatka ne morem navesti, ocenjuje pa se, da ima avtoimunsko bolezen ščitnice 18 odstotkov populacije.

Je obolelost odvisna od starosti ali lahko zbolijo tudi mladi?

Obolevnost za vsemi ščitničnimi boleznimi raste s starostjo, obolevajo pa tudi otroci in mladostniki. Pomembno je vedeti, da v Sloveniji določimo raven TSH pri vseh novorojenčkih iz pete in s tem zagotovimo pravočasno zdravljenje prirojene hipotiroze.

Je težav s ščitnico vedno več?

V medicini se uporablja vse več slikovnih preiskav, ki naključno odkrijejo spremembe v ščitnici, ki potem zahtevajo opredelitev pri tirologu, to je pri specialistu za bolezni ščitnice. Vedno večkrat tudi izbrani zdravniki posumijo na nepravilno delovanje ščitnice in določijo ščitnične hormone. Žal se še vedno dogaja, da se kri odvzame pred 9. uro. Takrat je TSH fiziološko mejno višji in pride do nepotrebne napotitve na pregled.

Kaj povzroča oziroma vpliva na nepravilno delovanje ščitnice?

Izjemno pomemben je vnos joda v telo. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije potrebuje odrasel 150 mcg dnevnega vnosa joda, nosečnice in doječe matere pa 250 mcg. Najpomembnejši vir joda v naši prehrani je jodirana sol. Tako pomanjkanje joda kot njegov presežek lahko povzročita bolezen ščitnice. Za nastanek ščitničnih bolezni so pomembni genetski dejavniki. Če se bolezni ščitnice pojavljajo v družini, imamo večjo možnost, da zbolimo tudi sami. Več obolevamo ženske. Dejavniki okolja, ki povzročajo bolezen ščitnice, so okužbe, nekatera zdravila, kajenje in naš odziv na stres.

Torej – ugotovljeno je, da težave morda povzroča nepravilno delovanje ščitnice. Kakšne so preiskave, s katerimi to potrdite?

Izjemno pomemben je celosten pristop. Ob sumu na bolezen ščitnice moramo narediti skrben pregled posameznika. Treba se je pogovoriti o pojavnosti bolezni v družini, o prehrani, jemanju zdravil, o nosečnosti ali poporodnem obdobju. Ščitnico pogledamo in potipamo. Ob prvem pregledu moramo opraviti ultrazvok ščitnice. Če ugotovimo vozliče, večje od enega centimetra, moramo opraviti še scintigrafijo in eventualno punkcijo ščitnice. Če sumimo, da povečana ščitnica oži dihalno pot, opravimo še rentgenogram sapnika. Ob pregledu vedno opravimo laboratorijske preiskave v obsegu, za katerega se odloči specialist. Zelo narobe je, če kdo zdravi le glede na laboratorijski ali ultrazvočni izvid.

Potem se začne zdravljenje. Kaj zajema?

Pri zdravljenju z zdravili želimo vedno vzpostaviti evtirotično stanje, kar pomeni normalno raven ščitničnih hormonov. Zdravljenje hipotiroze hitro zaupamo izbranemu zdravniku, ki nas konzultira ob potrebi po spremembi odmerka zdravila. Zdravljenje hipertiroze je zahtevno in povezano z več možnimi zapleti, zato ga vedno vodi specialist tirolog.

Kaj je golša?

Golša je izraz za povečano ščitnico. Lahko je povečana enakomerno ali vozličasto. Ta izraz tudi uporabimo, če ščitnica ni povečana, so pa znotraj nje vozličaste spremembe. Z naraščanjem števila ultrazvočnih preiskav se je povečalo število na novo odkritih vozličev. Po nekaterih raziskavah ima tako spremembo v ščitnici do 50 odstotkov ljudi, ki so jim opravili ultrazvok. Golša raste naprej in lahko tudi navzdol v prsni koš. Dolžnost tirologa je, da vozliče opredeli, ali so hiperfunkcijski ali hipofunkcijski. Hiperfunkcijseke vozliče, ki povzročajo hipertirozo, zdravimo z radioaktivnim jodom. Hipofunkcijske, večje od enega centimetra, pa opredelimo tako, da opravimo tankoigelno biopsijo. Golše, ki ne povzroča težav in ni sumljiva za rakasto obolenje, običajno ne zdravimo, jo le spremljamo.

Kdaj je potrebna operacija?

Operacija golše je potrebna, kadar citološka analiza punktiranega vozliča postavi sum na rakasto spremembo. Operacijo svetujemo tudi, če je zožen sapnik, kadar golša raste, kadar bolnika moti in pri zelo velikih golšah.

Ko torej slišimo zdravnikovo oceno, da gre za nepravilno delovanje ščitnice – koliko je možnosti, da se to pozdravi?

Bolnike s hipertirozo ozdravimo razmeroma hitro in trajno. Le malo hipotiroz je prehodnih in jih zdravimo krajši čas, večina je trajnih in te zahtevajo jemanje zdravila vseživljenjsko. Moram pa poudariti, da pravilno odmerjena zdravila izredno dobro posnemajo fiziološko stanje in večina ljudi kljub trajni terapiji nima težav.

Kaj je z nepravilnim delovanjem ščitnice in nosečnostjo?

pogovor 63 2 Natasa Bedernjak BajukMed nosečnostjo pride v telesu nosečnice do pomembnih sprememb. Ščitnica se poveča in izloča več ščitničnih hormonov. V nosečnosti je povečano izločanje horijevega gonadotropina, ki spodbuja delovanje nosečničine ščitnice in lahko povzroči hipertirozo v prvem trimesečju. Več ščitničnih hormonov je vezanih na prenašalne beljakovine v krvi. V zadnjem trimesečju se zniža koncentracija tiroksina. Če že pred nosečnostjo vemo, da je prisotna ščitnična bolezen, so med nosečnostjo potrebni pogoste kontrole TSH in ščitničnih hormonov ter prilagajanje zdravljenja. Nosečnost je velika preizkušnja za zdravo ščitnico. Otrokova ščitnica se v prvem trimesečju nosečnosti šele razvija. Rast in razvoj otroka sta zato v tem obdobju povsem odvisna od materinih hormonov.

Kako se sprostite, kaj delate v prostem času?

Prostega časa imamo zdravniki razmeroma malo. Največ ga posvečam družini. Moj partner je umetnostni zgodovinar, kar koli delava in kamor koli greva, to popestri s svojim znanjem in tenkočutnostjo. Veliko časa posvečava vizualni umetnosti. Sin se je že osamosvojil, je zdravnik in je predan dermatologiji. Čudovito je živeti med zadovoljnimi in delovnimi ljudmi. Velik del dopusta preživim v poletni hiši, ob kateri je velik vrt in sadovnjak. Izredno rada kuham za družino in prijatelje.

Radi poslušate glasbo? Katero?

Poslušam raznovrstno glasbo: klasiko, rok in džez.

Kaj pa rekreacija?

Večino časa kolesarim, avto uporabljam le izjemoma. Rada hodim v nižje hribe. V času, ko so dnevi krajši, vlažni, preživim večere v telovadnici. Jadrnica mi pomeni zlitje sonca, vetra in morja. Včasih sem se potapljala, sedaj veliko plavam. Veselita me alpsko smučanje in tek na smučeh. Vedno me prevzame narava. Vesela bi bila, če bi dan imel več ur.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112