Pogovori
Vito Avguštin

Vito Avguštin

O medicini je začel razmišljati dokaj pozno, nekje v drugem letniku gimnazije. Pred tem je bil namreč aktiven športnik in je večino svojega časa namenil treningom. Poleg tega so mu v širši družini medicino kar nekoliko vsiljevali.

Želimo si biti tako uspešni, da bi pacient lahko sam usmerjal in živel svoje življenje »Duševne motnje so še vedno skrivnostne, o njih se tudi z bližnjimi težko odkrito pogovarjamo. Ne razumemo, zakaj nastanejo, koliko smo sami prispevali k nastanku, ne verjamemo v njihovo izboljšanje in ozdravljenje. Pomenijo nam grožnjo, saj posegajo na področje našega presojanja in kontrole nad dogajanjem ter spreminjajo sposobnosti za spoprijemanje z obremenitvami ali pa čisto običajnim življenjem,« je o tabu temi na začetku pogovora povedala dr. Silva Demšar, dr. med., spec. psihiatrije.

Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., specialist internist gastroenterolog, višji svetnik in predstojnik Kliničnega oddelka ga gastroenterologijo na UKC Ljubljana je bil ob koncu gimnazijke prepričan, da bo študiral fiziko, ker pa je več sošolcev želelo na medicino, je menil, da bi bilo lepo, če bi bili skupaj: »Na koncu se je zgodilo, da sem bil edini v razredu, ki se je vpisal na medicino.« Sicer je na začetku poudaril, da se je tega, da bo postal zdravnik, pravzaprav zavedel šele v tretjem letniku Medicinske fakultete, po opravljenem izpitu iz patofiziologije in patologije. Mu je bilo kdaj žal, da se je odločili za at poklic? »V petintridesetih letih dela mi ni bilo nikoli žal, da sem se odločil za ta poklic.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije, je vedno imel najraje naravoslovne vede, sprejemna izpita za vpis na fakulteto pa je opravil tako na veterini kot medicini. Nazadnje se je odločil za medicino, ki je bila zanj večji izziv.

Prof. dr. Igor Zupan, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, je že zelo zgodaj vedel, da ne bo matematik ali fizik, kolebal je namreč med biologijo in veterino. Odločil se je za medicino in danes pravi: »Enostavno se mi je zdelo vredno postati zdravnik.«

Dr. Edvard Pirnat je uvodoma povedal, da je v srednji šoli sicer nekoliko kolebal med študijem elektrotehnike, a se je nato odločil za študij medicine. Pomembno vlogo pri odločitvi je imela njegova mama: »Moja mama je upokojena ginekologinja in mi je večkrat predstavila lepote zdravniškega poklica.«

Tomaž Silvester. Je športnik. V prvih letih osnovne šole je bil smučarski skakalec, potem je do polovice srednje šole treniral plavanje, takrat pa je odkril čar teka in šarm turnega smučanja ter postal navdušen gornik. Rad tudi posluša glasbo, goji bonsaje, skrbi za ribice v svojem akvariju... Je tudi pravi družinski človek, predvsem pa je ortoped. Življenja si namreč ne zna predstavljati brez ortopedije, dela, ki mu posveti večino dneva. Mag. Tomaž Silvester, dr.med., specialist ortoped, vodja ortopedske dejavnosti v Splošni bolnišnici Jesenice.

 Dr. Franc Vindišar se je rodil meseca julija leta 1968 v Kranju. Po osnovni in srednji šoli se je vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Leto 1994 je bilo izjemno: takrat je končal študij, se poročil, preselil v Laško, dobil prvega sina in se zaposlil v Splošni bolnišnici Celje. Po opravljenem stažu in sekundariatu je začel opravljati specializacijo iz splošne kirurgije, med katero se mu je rodil drugi sin. Specializacijo je zaključil leta 2001 in se najprej zaposlil na Otroškem oddelku kirurških strok, od 2005 dalje pa dela na Travmatološkem oddelku. Leta 2007 je postal predstojnik Oddelka za skupne potrebe kirurgije in oktobra 2011 strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje.

 

Prof. dr. Marjan Zaletel se je za poklic zdravnika odločil v zadnjih letih gimnazije. »Oče je bil zdravnik, zato sem se zavedal, da je opravljanje tega poklica včasih težko in odgovorno, a da ima tudi svetlo stran. Bil sem pripravljen tudi na zahteven študij medicine, saj je pred menoj ta študij končala moja sestra. Moram reči, da mi je bil zato poklic zdravnika blizu in sem ga do neke mere poznal. Verjetno je bilo to odločilno za moj vpis na Medicinsko fakulteto.«

Ko so njegovi sošolci kolebali med različnimi željami, kaj naj bi delali v življenju, je bila edina želja Marka Bitenca postati zdravnik. Odločilno je na to vplivalo dejstvo, da je bil zdravnik tudi njegov oče. »Kot mlad zdravnik je opravljal službo splošnega zdravnika na Vranskem. Otroštvo sem preživljal dobesedno na Zdravstveni postaji Vransko, gledal očeta v ambulanti, ko je takrat še peš opravljal zdravniške obiske po oddaljenih zaselkih v hribih, in še mnogo drugih stvari. Njegov vzor je ključno vplival na mojo odločitev,« je povedal dr. Bitenc.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112