Čezmerno potenje

sep 10

Potenje je naraven način uravnavanja temperature telesa. Ko termoregulacijski center v možganih zazna, da se telo pregreva, ga s povečanim znojenjem uspešno ohladi. Brez možnosti samoregulacije, bi že ob manjšem povišanju temperature okolja ali povečani telesni dejavnosti hitro doživeli toplotni udar, šok in smrt.

Znoj sproščajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsem telesu, največ pa jih je na dlaneh, stopalih, pazduhah in obrazu. Njihovo aktivnost ureja vegetativni živčni sistem, ki deluje neodvisno od naše volje. Ko smo jezni, prestrašeni, zaskrbljeni ali pod stresom, zato ne moremo vplivati na to, koliko se potimo.

Čezmerno potenjeNa koži človeka je od dva do pet milijonov žlez znojnic. V povprečju se dnevno izloči približno 8 decilitrov znoja, ki večinoma sestoji iz vode in elektrolitov. Sam po sebi je znoj nevtralnega, blagega vonja. Apokrine žleze, ki se nahajajo pretežno v območju pazduh, prsnih bradavic, lasišča, zadnjika in okoli spolovila, pa izločajo gostejši znoj, ki se po sestavi razlikuje in ima lahko specifičen vonj.

Te žleze prično delovati v polni meri šele v puberteti. Neprijeten vonj, ki nastane ob stiku znoja z bakterijami na naši koži, je lahko razlog za hudo zadrego. Kadar preseže meje nomalnega, postane potenje moteč problem. Vlažne dlani pri rokovanju ali potni madeži na obleki so še posebno neprijetni za tiste na izpostavljenih delovnih mestih. Uradniki, ki delajo za okenci v bankah, zaposleni v trgovinah ali tisti, ki nastopajo pred množicami (politiki, učitelji, predavatelji, vodilni kader, manekeni) in se stresnim situacijam težko ognejo, imajo navadno največji problem.

Če se ob tem pojavijo še neprijetne vonjave, jim lahko to močno zagreni življenje in povzroči hude težave pri socialnih stikih. Nekateri se zaradi občutka sramu včasih popolnoma izolirajo. Osamljenost, depresija in izguba upanja nekatere pripeljejo celo do tako skrajnega ukrepa, kot je samomor. Prizadeti posamezniki se raje odrečejo zahtevnejšim nalogam, napredovanju ali nastopanju pred ljudmi, saj imajo občutek, da svojega telesa nimajo pod kontrolo. Čezmerno znojenje ali hiperhidroza je znojenje, ki je močnejše od fiziološkega. O primarni hiperhidrozi govorimo, kadar je vzrok za premočno aktivnost simpatičnega živčevja neznan. Prizadene pretežno posamezna območja, kot so dlani, obraz, pazduhe ali stopala. Pri sekundarni hiperhidrozi se navadno čezmerno poti vse telo. V teh primerih je vzrok neko fiziološko stanje oziroma obolenje. Najpogostejši so metabolne, nevrološke, endokrinološke in različne sistemske bolezni, na primer motnje delovanja ščitnice, sladkorna bolezen, infekcije, srčne in pljučne bolezni, feokromocitom, hipoglikemija in maligne bolezni. Med fiziološka stanja, pri katerih nastopa obilnejše potenje, sodijo nosečnost, menopavza in andropavza. Pretirano znojenje se lahko pojavi tudi pri odtegnitvi od alkohola ali drog in ob jemanju nekaterih zdravil (antidepresivi, protivnetna zdravila, antibiotiki).

Zdravljenje sekundarne hiperhidroze je usmerjeno v zdravljenje osnovne bolezni. Kljub vsemu pa je težava najpogostejša pri sicer popolnoma zdravih ljudeh. V primerih, ko neposrednega razloga ne odkrijemo, je zdravljenje simptomatsko.

Za omilitev težav svetujemo dnevno prhanje in umivanje z milom ter uporabo antiperspirantov, ki preprečijo izločanje znoja. Bolj učinkoviti so preparati z večjo vsebnostjo aluminijevega klorida. Deodoranti vonj le prekrijejo. Da bi stanje izboljšali, se ogibajte močnim začimbam, obilnim obrokom, energetskim pijačam, alkoholu, kavi, čaju in nikotinu. Pijte vodo in nosite oblačila iz naravnih materialov (bombaž, svila), ki telesu omogočajo hlajenje in vpijajo znoj. Vedite, da se ljudje s čezmerno telesno težo potijo bolj.

Težavo skušamo občasno omiliti tudi z zdravili, kot so beta blokatorji, antiholinergiki in pomirjevala. Žal imajo ta v odmerku, ki je učinkovit proti čezmernemu potenju, precej stranskih učinkov, zato jih mnogi opustijo. Stanje je možno izboljšati tudi s psihoterapijo. Dermatologi skušajo znojenje dlani ukrotiti z iontoforezo. To je vodna kopel, skozi katero teče šibek električni tok, ki za nekaj časa prekine delovanje znojnic. Od lokalnih nekirurških ukrepov je možna aplikacija botulinum toksina (Botox). Ta poseg je zelo uspešen predvsem v območju pazduhe, nekateri pa ga uporabljajo tudi za dlani. Nima dolgoročnih posledic in je v strokovnih rokah popolnoma varen. Za vzdrževanje stanja je treba poseg ponoviti približno na štiri do dvanajst mesecev. Odmerek toksina in število ponovitev sta individualna, je pa praviloma učinek boljši in trajnejši z vsako ponovitvijo.

Pri znojenju pazduh je možen tudi lokalni kirurški poseg, pri katerem se s kiretažo ali liposukcijo podkožja zmanjša število znojnic na problematičnem predelu. Poseg opravijo v lokalni anesteziji plastični kirurgi. Alternativa je uničenje znojnic z laserjem.

V zelo hudih primerih potenja, ko so vsi drugi ukrepi neučinkoviti, je možna simpatektomija zgornjih torakalnih simpatičnih ganglijev. Gre za trajen poseg, s katerim se prekine oziroma blokira oživčenje znojnic. Poseg se izvaja v splošni anesteziji, saj je pristop v prsno votlino skozi zarezo v prsnem košu na obeh straneh. Zaradi pooperativnih zapletov in stranskih učinkov (brazgotine, povečano potenje drugod, Hornerjev sindrom, bolečine itn.) se zanj kljub vsemu odločamo zelo redko.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112