Manj kot trikrat na teden

jun 07

Prebava vsakega posameznika je nekoliko drugačna. Odvajanje blata je odvisno od številnih dejavnikov. Močno je odvisno od življenjskega sloga, starosti posameznika, spola, prehrane, zaužite tekočine, gibanja, starosti, zdravil, sistemskih bolezni, kot so diabetes, hipotiroza, nevroloških bolezni, kot sta parkinsonova bolezen in multipla skleroza, psihičnega stanja …

prebava 69 1Zaprtje je eden najpogostejših gastroenteroloških diagnoz, kljub pogostosti pa pogosto ostane neodkrita vse do nastanka motečih posledic (npr. divertikuloza ali anorektalne motnje). Najpogosteje je kronično (ko traja več kot 12 tednov) in močno vpliva na kakovost življenja. V praksi govorimo o zaprtju, ko posameznik odvaja blato manj kot trikrat na teden.

Zaprtje ločimo na primarno – funkcionalno zaprtje ali sekundarno. Slednje je posledica številni organskih in sistemskih bolezni. K tem prištevamo bolezni anorektalnega področja, mehanske zapore (kolorektalni karcinom, zarastline in zožitve po operativnih posegih), nevrološke bolezni (multipla skleroza, parkisonova bolezen, stanje po možganski kapi), hormonske endokrinološke bolezni (sladkorna bolezen, hipotiroza, hiperparatiroidizem), metabolne motnje (hiperkalcemija, pomanjkanje kalija), depresija, anksioznost, dehidracija, nosečnost, višja starost, nepokretnost in manjša telesna aktivnost.

Med zdravili zaprtje povzročajo in poslabšajo opioidi, protibolečinska zdravila, zdravila proti alergiji, zdravila za parkinsonovo bolezen, diuretiki, železo, kalcij, antacidi, nekateri antidepresivi. Pogosto je funkcionalno zaprtje. Gastroenterologi se držimo kriterijev »rome IV«, ko ima posameznik dva ali več naslednjih simptomov: odvajanje blata manj kot trikrat na teden, napenjanje, bobkasto ali zelo trdo blato, občutek anorektalne obstrukcije, občutek nepopolnega izpraznjenja, potreba po ročni odstranitvi blata. O normalni prebavi pa govorimo, ko posameznik še nima naštetih težav. Kolonoskopija je endoskopski diagnostični postopek, ki ga pogosto uporabimo za izključitev organskega vzroka zaprtja (zlasti za izključitev maligne bolezni). Pogosto jo uporabimo pri zaprtih posameznikih, starejših od 45 let, pri sočasni slabokrvnosti, krvavitvi iz črevesa, tipni tvorbi v trebuhu … Kolonoskopija je za pojasnitev vzrokov bolnikovih težav zelo koristna. Po izkušnjah večina bolnikov po opravljeni preiskavi prizna, da je preiskava potekala lažje, kot so predvidevali, saj so bili pred njo v negotovosti.

Hrana in prebava

Prehrana lahko skupaj ali neodvisno od drugih življenjskih navad in razvad močno vpliva na režim odvajanja blata, tako na pogostost odvajanja kot na obseg in trdoto samega blata. Svetujemo redne, manjše obroke vsaj 3–5-krat na dan, poudarjamo velik pomen zajtrkovanja.

Po zaužitju zajtrka se v tridesetih minutah pri večini spodbudi tako imenovani gastrokolični (želodčno-črevesni) refleks, ki omogoča odvajanje blata (zato večina ljudi odvaja blato zjutraj ali kmalu po obroku). Obstaja veliko živil, ki povzročajo zaprtje, zlasti hrana, ki ne vsebuje vlaknin, zato se ji ob zaprtju poskušamo izogniti (ogljikovi hidrati, zlasti visokoprocesirana živila iz bele moke, riž, meso, slaščice, slano pecivo, zlasti čokolada, od sadja pa zlasti banane). Obstaja pa tudi vrsta hranil, ki omogočajo mehkejše in pogostejše odvajanje blata, s temi si lahko pomagamo v boju proti zaprtju. So prvi korak nefarmakološkega zdravljenja zaprtja. To so zlasti živila, ki vsebujejo obilico vlaknin in pospešijo prebavo, če jih uživamo z obilico tekočine. To so med drugim zelje, brstični ohrovt, zelenjava, bogata z magnezijem, šparglji, korenje, probiotiki, sadni sokovi, laneno seme, oreščki, datlji, fižol, kivi, pokovka, polnozrnati kruh, rž, oves, suho in sveže sadje, jagodičevje, aloja, začimbe, kot so čili, kajenski poper, kumina, ingver in poper).

Če to ni dovolj, poskusimo s farmakološko terapijo: volumska odvajala (celuloza, agar, otrobi), osmotska odvajala (sulfati, laktuloza, polietilen glikol), mehčalci blata, antrakinonska zdravila (sena, bisakodil), prokinetiki. Slabost farmakološke terapije z odvajali je, da se črevo sčasoma poleni in postane odvisno od odvajal, odmerki, ki še učinkujejo, pa postajajo vedno večji, zato smo z njimi previdni. Prav tako lahko količina dnevno zaužite tekočine pomaga v boju proti zaprtju. Hrana, bogata z vlakninami, veže vodo nase ter s tem poveča volumen blata in ga s tem zmehča. Priporočamo vsaj 1,5 do 2 litra tekočine na dan, pri tem pa bodimo pozorni pri ljudeh, ki imajo zaradi kroničnih bolezni omejen vnos tekočine (srčno popuščanje, jetrna ciroza …), saj pri njih ne smemo preseči priporočenega volumna.

Gibanje in prehrana

Gibanje je eden pomembnih farmakoloških ukrepov zoper zaprtje, omejeno gibanje pa je pomemben vzrok zaprtja, še posebno pri starejši populaciji. Idealen obseg bi bil vsaj petkrat na teden vsaj 30 minut aerobnega gibanja. Gibanje v obliki sprehodov, teka, kolesarjenja ali kakršne koli manjše aktivnosti ugodno vpliva na spodbujanje peristaltike tankočrevesnih in debeločrevesnih vijug, s tem pa do pogostejšega odvajanja blata. Če gibanje ni možno zaradi nepokretnosti ali kroničnih bolezni, svetujemo, da posameznik sam opravlja masažne gibe po koži trebuha v smeri urinega kazalca petkrat na dan vsaj po pet minut.

Ženske so izpostavljene večjemu stresu, imajo več obveznosti, so bolj izpostavljene hormonskim spremembam, družbenim pričakovanjem in pritiskom. Psihična komponenta je pri zaprtju zelo pomembna, tudi zato je zaprtje pri ženskah pogostejše. Tudi zadrževanje oziroma odvajanje blata samo v domačem okolju je pri ženskah veliko bolj prisotno. Po porodu so pri ženskah pogosteje prisotni notranji analni hemoroidi, zato so pri zaprtih ženskah odvajanja blata pogosteje boleča, kar lahko privede do nepopolne izpraznitve in kroničnega zaprtja. Večina ljudi zahodnega sveta, kamor se radi prištevamo tudi Slovenci, živi v dobi izobilja, ko je hrana energijsko zelo bogata, visokoprocesirana, lahko dostopna in zato tudi preobilna. Ni človeka, ki ni že kdaj na zabavi, srečanjih ali družinskih kosilih izkusil trenutka, ko se je vsem jedem težko upreti. Takrat, ko zaužijemo veliko količino visokoenergijske hrane, zlasti bogate z maščobami, ki vsebujejo manj balastnih snovi, se pojavi občutek »zabasanosti«. Z maščobami bogata, prav tako pa beljakovinska hrana močno upočasni praznjenje želodca, kar povzroča občutek napetosti v žlički, spahovanje, slabost, redko celo bruhanje. V tankem in debelem črevesu se upočasni peristaltika, trebuh postane napihnjen, lahko tudi boleč.

Prisluhnite telesu

Po hrani, revni z balastnimi snovmi, pa se zaprtje še dodatno poslabša. Če je v hrani mlečni sladkor (laktoza) in je posameznik še laktozno intoleranten, se napihnjenost še dodatno poslabša, v trebuhu je slišno glasno pretakanje, nastane v spodnjem delu trebuha napetost ali celo krči. Vsekakor je kakšen dan ali celo dva priporočljivo uživati obilico tekočine, manjše in kalorično revne, a uravnotežene obroke, uživati balastne snovi in opravljati telesno aerobno aktivnost. Predvsem pa je pri tem treba prisluhniti telesu, zdravi meri razuma in se izogibati vsakršnemu pretiravanju. Občasno je treba diagnostiko zaprtja nadgraditi s funkcionalno diagnostiko zaprtja, vključno z anorektalno manometrijo, uspešna je tudi šola iztrebljanja blata, kjer se bolniki poučijo o pravilnih tehnikah in metodah iztrebljanja, vključno z navodili o uspešnem nadzoru trebušnih mišic, pravilne uporabe mišic medeničnega dna ter vlogo analne mišice zapiralke pri iztrebljanju. Šola pravilne uporabe mišic medeničnega dna po podatkih izboljša težave, povezane z zaprtjem, tudi do 87 odstotkov.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112